Prednisone Generic Buy Lipitor Online Cialis Soft Tabs Without Prescription Erythromycin No Prescription Seroquel For Sale Aldactone Generic Buy Coumadin Online Prozac Without Prescription Elimite No Prescription Avapro For Sale

Tole sem dobil danes po posti, pa se mi je zdelo pomembno objaviti.
Uff..

===

V primežu proraèunske mafije

BRECELJ Erik, Sob 22.04.2006

Danes je sreda, dan, ko naèrtujemo program operacij za naslednji teden.
Obraèam seznam s 43 èakajoèimi bolniki, ki so samo na mojem spisku.
Podobno kot drugi kirurgi z našega Oddelka za onkološko kirurgijo.
Naslednji teden je en dan praznik. Poleg tega se moramo 25. aprila
zaradi servisa izseliti iz dveh operacijskih dvoran, ki ju imamo po poplavi
l. 2002 in zaprtju operacijskega bloka v stavbi A v najemu v Kliniènem centru.
Tako bomo operirali samo na dveh mizah dnevno.
Koga naj dam na operativni program? Do sredine aprila sem letos operiral 90
bolnikov. Teh 43 lahko torej operiram v mesecu in pol. Za nekatere
je to žal prepozno. Pri izbiri si skušam pomagati z opombami, ki si
jih napišem ob vsakem bolniku: pri mladem fantu: ima 3 tedne
starega otroka, pri obupani ženski: mati samohranilka, pri nebogljeni starki:
tumor hitro raste, pri naslednjem: se duši, pri mladem dekletu: na koncu z živci zaradi èakanja,
pri zadnjem: krvavi. Drugi teden bom operiral najveè dva dni. Lahko bi operiral
4 dni, pa žal ni dovolj operacijskih dvoran. Ostalo bo še skoraj 40
bolnikov plus novi, ki bodo prišli v ambulanto.
Zopet bo edina rešitev popoldansko in sobotno delo, brez dodatnega programa in dodatnega plaèila.
Èe smo bili po poplavi l. 2002 še ponosni na to, da smo z delom
izven rednega delovnega èasa spravili èakalno listo na 3 tedne, so
danes obèutki drugaèni. Osebje dela v nemogoèih razmerah. Ob tem,
da imamo konèano novo stavbo s sedmimi operacijskimi dvoranami, z
oddelkom, ki bi mu težko našli par tudi izven naše države. V
skladišÃƒÂ¨u imamo do selitve zapeèateno vrhunsko opremo, ki pa je žal
ne moremo uporabiti samo zato, ker še vedno živimo v balkanski državi.
Gradnja kirurškega oddelka se vleèe že veè kot 10 sramotnih let. Do
poplave v stavbi A l. 2002 je bilo jasno, da politika ni imela
namena zgraditi novega kirurškega oddelka. Po poplavi smo jo skupaj
z bolniki (nekateri so žal že pokojni) prisilili v gradnjo.
Neprièakovano smo se zaradi velike investicije sooèili z ljudmi, ki so obogateli na raèun
investicij v zdravstvu. Zaradi nesodelovanja smo bili deležni
nerazumnega poniževanja z njihove strani in s strani takratne
politike. Kljub temu, da smo v letih po poplavi poveèali število
operacij za skoraj 100%, smo ves ta èas dobivali le polena pod
noge. Edina uteha so nam bolniki in rezultati našega zdravljenja,
ki so primerljivi ali celo boljši kot v najbolj razvitih zahodnih državah.
Ko je že pred enim letom kazalo, da se bomo preselili iz
avstro-ogrske konjušnice, se je vse konèalo pri operacijskih mizah.
Po dveh letih razpisov za operacijske mize in pritožb smo se sedaj
znašli v brezizhodnem položaju. Miz, ki bi nam omogoèile preselitev, oèitno še dolgo ne bo.
Bolniki pa èakajo. V propadajoèi konjušnici. Skozi okno lahko le
nemo opazujejo konèan novi oddelek z veèinoma že kupljeno opremo,
ki propada v skladišÃƒÂ¨u. Poleg tega so stroški zaradi gostovanja v Kliniènem
centru vsaj 150 milijonov tolarjev letno. Blagor državi, ki si
lahko privošÃƒÂ¨i takšno zapravljanje denarja.
Zaposleni smo se že navadili na katastrofalne razmere v stavbi A.
Ne moremo pa se navaditi na smrad, ki se širi iz javnih razpisov.
Za koga je napisana zakonodaja o javnih razpisih, ki že dve leti
onemogoèa nakup operacijskih miz za slovenske bolnišnice, na
katerih bi reševali življenja bolnim ljudem. Koga šÃƒÂ¨iti? Bolnike in
proraèuna prav gotovo ne. Pisana je na kožo dobièkarjev, ki z
javnimi razpisi služijo vrtoglave vsote. Ob takih zaslužkih seveda
lahko èakajo veè let na rešitev razpisov in jih po potrebi tudi
sesuvajo in usmerjajo v pravo smer, tudi s pomoèjo državnih
uradnikov in funkcionarjev. Zaradi astronomskih zaslužkov popolnoma
legalno blokirajo ustanove, ki naj bi služile državljanom. Škoda
prostora, da bi našteval seznam ljudi, ki so vpleteni v lobiranje
zaradi nakupa operacijskih miz.
Obnašajo se, kot da bi kupovali igralniške mize in ne operacijskih,
na katerih naj bi reševali èloveška življenja. Èe na žalost ni bilo
niè nenevadnega, da so ti ljudje pod prejšno vlado zelo uspešno
ribarili v kalnem, mi tudi sedaj poèasi postaja jasno, da ti isti
ljudje poènejo to še naprej tudi pod sedanjo oblastjo. Žal je
sedanja vlada šibkejša od njih in zakona o javnih naroèilih, ki tem
dobièkarjem omogoèa legalno korupcijo.

Kdo sploh usmerja in nadzira investicije v zdravstvu? Preprièan
sem, da minister Bruèan nima te moèi. Mogoèe je bil iskren v želji,
da bi konèno kupil te uboge mize, še bolj pa bi mu verjel, èe bi
mize zaradi katastrofalnega stanja v stavbi A kupil urgentno mimo
razpisa. Pa tega ne more oz. si ne upa.

Pa tega pisma ne namenjam politikom. Nima smisla. Obraèam se na
bolnike, ki so bili zdravljeni v stavbi A, in na njihove svojce.
Prosim vas, napišite, kako je doma èakati na operacijo zaradi raka.
Opišite svoje obèutke, ko ste prviè prestopili prag stavbe A, kako je, èe v
prenatrpani sobi ne moreš pojesti obroka hrane za mizo, kako je zjutraj
èakati v vrsti na stranišÃƒÂ¨u, opišite smrad, ki se širi iz poèene
kanalizacije, ter kako izgleda nakladanje bolnikov v rešilni avto po snegu in
dežju in prevoz v Klinièni center na operacijo, opišite, kakšen je obèutek,
ko prideš na operacijsko mizo v premoèeni obleki, kako se je prijetno< v
poletni vroèini po veèurni operaciji peljati v rešilcu iz
Kliniènega centra nazaj v stavbo A - po razriti cesti, ki postoteri
boleèino. Opišite, kako težko je verjeti v ozdravitev v prenatrpani bolniški
sobi ob umirajoèem bolniku.

Pošljite to svojim politikom, ministrom, predsednikom, prejšnim in
sedanjim, skorumpiranim funkcionarjem, lobistom brez vesti,
nenasitnim direktorjem, urednikom, ki noèejo objavljati prispevkov
o sramoti v stavbi A, varuhu ne vem kakšnih èlovekovih pravic. Ne
pozabite pripisati, da ste to doživeli v Ljubljani. Ti gospodje so
sebe in mnoge izmed nas preprièali, da se to lahko dogaja samo v
neki od nas zelo zelo oddaljeni in nerazviti državi.

dr. Erik Brecelj, dr. med., spec. kirurg, Ljubljana